rl in 1. julija letos ba minila 150 let, ka se je v Budimu radil veliki madžarski ginekalag in »rešitelj mater« -1. F. Semmelweis. iNjegava kratka življenje je patekala v stalnem baju za priznavanje in praktična uveljavljanje njegavega nauka, ki naj bi tisoče in tisače mladih žensk rešil mučne smrti zaradi paradnega prisada (puerperalne sepse). 1. F. Semmelweis se je radil leta 1818 v Budimu na Ogrskem kat sin ne preveč premažnega švabskega trgavca. Medicina je študiral v Pešti in na Dunaju. Pa

more »

... promaciji se je odlačil, da ba pastal parodničar. ZatO' je leta 1844 sprejel mesta asistenta na Prvi dunajski paradniški kliniki, ki JO'je vadil praf. Johann Klein (1788-1856). Revne paradnice, zvečine nezakanske matere -in sama takšne sa iska1e zavetišče v eni od abeh dunajskih paradniških kliniksa dobra vedele, da je na Prvi paradniški kliniki, kjer sa prakticirali tudi študenti, smrtnast velika večja (ad 100 pa radnic jih je umrl a kar 12-18) kakal' na Drugi paradniški kliniki, kjer sa se izobraževale badače babice. Tam je bila smrtnast ad parodnega prisada sama nekaka 1 dO'2 umrli na 100 paradnic. ZatO'sa se nasečnice z vsa sila branile, da bi bile sprejete na~o paradniška klinika. Obe kliniki sta se namreč menjavali v sprejemanju paradnic, tRka da je na primer prva sprejemala v panédeljek, druga v ta rek itd. Navi asistent je ta strašna morija med parodnicami opisal takale: »Marali sma gledati presunljive prizore,kakasa ženske na kalenih in z rakami prosile za O'dpust pri nas, ker sa hatele biti sprejete na drugem O'ddelku,a 80' zašle na naš addelek. Otračnice z nepreštevnim pulzam, z napihnjena izbačenim trebuhom, s suhim jerz;ikam,se pravi zbalele za hudim paradnim prisadom, sa še mala ur pred smrt jO'zatrjevale, da sa popalnama zdrave, sama da ne bi prišle zdravnikam v rake. Vedele SO' namreč, da jim zdravniška zdravljenje prinaša ,smrt ... Mene je vselej zgrazila, kadar sem pred svojimi vrati zaslišal zvanček (večkrat na dan je namreč ob zvančkljanju prihajal sV8Čenikv ornatu, da bi umirajoče previdel z zakramenti)«. Ka je maral Semmelweis dan za dnem gledati, kaka sa mu te ubage mlade matel'e umil'a1e,ne da bi jim magel pamagati, je začelrazmišljati a tem, ali nisa zdravniki in študenti sami krivi te nesreče, saj hadijo iz prasektul'e, kjel' secil'ajo mrliče, nal'avnost k pal'adnicam in jih, ne da bi se paprej paštena umili, z nečistimi l'akami natranje preiskujejo. Prav isto je skal'aj vsaka jutl'a delal tudi