neKaJ o KRiTiKi in o DVeh KnJiGah mLaDe znanSTVeniCe ob iskanju strokovnokritičnih ocen/poročil v strokovnoznanstvenih revijah za nekaj samostojnih literarnovednih publikacij sem postal pozoren na izredno redko kritično spremljavo tovrst nih izdaj. To me je napeljalo na idejo, da bi si bilo dobro ogledati zadevo nekoliko podrobneje in za strnjeno obdobje. Prosil sem bibliografinjo anko Sollner Perdih, če bi bila pripravljena sestaviti bibliografijo samostojnih izdaj (monografij in zbornikov)

more »

... venističnih literarnovednih del za leta od 2000 do 2009 (torej deset let). Kolegica me je razveselila s privolitvijo in se takoj lotila sestavljanja zaželene bibliografije. obenem sva pregledala kritične odmeve te produkcije v Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu in Primerjalni književnosti. Torej v treh periodičnih publikacijah, ki so najbolj kompetentne za spremljanje in poročanje o literarnovednih delih raziskovalcev slovenske književnosti, njenih značilnosti (zakonitosti) in evolucijskih tokovih. bibliografija je predstavila 208 monografij in 86 zbornikov (glej prilogo na koncu). bili bi krivični, če ne bi menili, da gre za izjemno produkcijo, ki obravnava (raziskuje) mnoga pomembna, aktualna in zanimiva strokovna vprašanja in ki je lahko v ponos slovenski literarni vedi. To je seveda res, težave nastanejo, ko ugotovimo, da je le 16 % monografij in 10 % zbornikov v navedenih strokovnoznanstvenih revijah doživelo strokovnokritično ocenjevanje ali vsaj poročanje. Razočaranje je popolno. Pomeni, da so bila v bibliografiji navedena dela le v manjši meri strokovno ocenjena in da naša literarna veda nima strokovnoznanstvene refleksije, torej strokovnokritičnega spremljanja in ocenjevanja svoje dejavnosti, svoje znanstvenoraziskovalne in strokovne produkcije. očitno je, da bi se morali vsi, ki smo strokovnoznanstveno upeti v slovensko literarno vedo (ne glede na generacijsko pripadnost) v večji ali manjši meri ukvarjati s strokovno kritiko. Sleherni glede na tisto, kar raziskuje, se najbolje spozna, obvlada, je na določenem področju širše razgledan. To je eno in drugo: omenjene tri revije so dolžne intenzivno spremljati stroko in sistematično objavljati strokovnokritične ocene o objavljenih delih. človek je začuden, da nismo utegnili (!) prav ničesar strokovnega povedati o številnih Kermaunerjevih knjigah, Paternujevih Književnih študijah, ogrinovem literarnem vrednotenju na Slovenskem, šifrerjevem Franu S. Finžgarju in bernikovem Jenku ter moravčevem mrzelu, Kraljevih Primerjalnih člankih, o vrsti Poniževih knjig, zadravčevem mišku Kranjcu itd., itd., da ne govorim o zbornikih -o obdobjih, Prešernovih dnevih v Kranju, Kidričevem zborniku, zbornikih Slavističnega društva Slovenije, dveh Trdinovih zbornikih itd. Vse tri revije bi morale najmanj tretjino vsake številke posvetiti kritiki. V ta krog ocenjevanja /poročanja ne spadajo poročanja o obravnavani produkciji v literarno kulturnih revijah, npr. v Sodobnosti, Literaturi, novi reviji, Dialogih itd., čeprav smo lahko hvaležni in veseli, da o tem poročajo. Vendar -meritorno oceno posameznega strokovno znanstvenega dela je v prvi vrsti dolžna objaviti stroka, če hočemo, da je stroka verodostojna in da obvladuje vso razvejenost, bogastvo idej, teorij in metodologij, novih izsledkov itn. Prav tako smo lahko veseli, če o vsem tem pišejo in govorijo časniki in elektronski mediji, saj o tem obveščajo večji krog bralcev, gledalcev in poslušalce. Toda -to ne more biti kompenzacija za tisto, kar bi morale opraviti strokovnoznanstvene revije. Te morajo povedati resnico o izdanem delu brez pretirane benevolentnosti, zadržanosti in ovinkarjenja. Težnja mora biti usmerjena v čim večjo objektivnost, v ugotavljanje pomembnosti v času in prostoru, k novostim in dognanjem, ki so relevantna za stroko, k novim metodologijam itd. morda boste rekli, da preveč pričakujem, vendar je to edina možna pot, da sproti vrednotimo stroko in njena prizadevanja za napredovanje. Glede na tako gledanje bi bilo pri zbiranju ocen/poročil o literarnovednih publikacijah prav, da vse generacije pišemo o vseh generacijah raziskovalcev slovenske književnosti oziroma njihovih delih in da pri odločanju, kaj bomo ocenjevali, gledamo samo na to, ali dobro (bolje) poznamo obravnavano snov in stroko nasploh. Po tej plati se mi je zdelo zgledno problemskokritično Gregor Kocijan, nekaj o kritiki in o dveh knjigah mlade znanstvenice 499 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.