SSS Slovani so Srce Sveta. N. Zupanić, iz govora jugoslov. akadem­ skim starešinam, v Ljubljani, leta 1932. Živimo v dobi, ki je zelo dovzetna za vsakovrstne reforme. Tako je pričakovati, da pridejo tudi slovanski črkopisi na vrsto. Utegnilo bi se pa zgoditi, da se ta reforma izvrši na preozki bazi in bi bili potem na slabšem kakor sedaj. Zato mora biti vsak donos k temu vprašanju dobrodošel. Ni dvoma, da je izenačenje slovanskih črkopisov mogoče. Saj so slovanski jeziki v teku stoletij manj

more »

... ergirali kakor pri germanskih in tudi pri romanskih jezikih posamezna narečja. Kot dokaz temu naj navedem samo dejstvo, da sta se med vojno ruski vojni ujetnik, Sibirjak, in slovenski kmet v kratkem času razumela. Bohinjsko slovensko narečje ima še sedaj v premnogih besedah isti naglas kakor ruski jezik: voda, osa, koza i. t. d. Taka sličnost jezikov na tako velikanskem ozemlju je unikum na svetu. Ni pa izključeno, da bodo v prihodnje slovanski jeziki v nagli progresiji šli narazen, kolikor več novih izrazov bo zahtevala hitro napredujoča kultura. Dve sredstvi bi mogli to divergiranje zajeziti. Negativno : v slovnicah vseh slovanskih jezikov bi morale biti navedene vse tujke in izposojenke, da bi se pisatelji zavedali, katere besede so tujega izvora in katere ne, in bi se onih po možnosti izogibali, če že niso preveč ukoreninjene. Drugo sredstvo pa je pozitivno. Ustanoviti bi se moral nekak osrednji organ slovanskih jezikoslovcev, kjer bi se določalo novo besedišče za nove kulturne pridobitve v duhu slovanskih jezikov in za vsak narod v njegovem glasoslovnem sestavu. Kajti še živi enoten duh besedotvorbe pri slovanskih narodih. Skupno odklanjamo nekatere sestavljenke in skupna so sredstva in metode za tvorbo novih izrazov. To bi bil naš slovanski "esperanto", a brez umetničenja. Jezik je v socialnem oziru neprimerno večjega pomena kakor denar, in je že vreden, da mu posvečamo več skrbi in ne prepuščamo vse slučaju.