Prispevek izhaja iz stali{~a, da se dru'bene in humanisti~ne vede premalo ukvarjajo s problemom razmerja med globalizacijo in kulturo. Poleg tega stanje vednosti na tem podro~ju, ~eprav je v zadnjem ~asu vidno napredovalo, ni naklonjeno prenagljenim odgovorom na poenostavljeno dilemo, ali se globalizacija in kultura dopolnjujeta ali pa sta po naravi stvari v stalnem in nerazre{ljivem konfliktnem razmerju. V paradoksni in ambivalentni naravi globalizacije se skrivajo pomembni potenciali za

more »

... kulture. Avtor zagovarja stali{~e, da globalizacija ne pomeni enosmerne ceste, in se posku{a na ta na~in izogniti napa~ni izbiri, da je lahko kultura bodisi le aktivna determinanta globalizacije bodisi le pasivno determinirana po njej. The article starts from the viewpoint that the social and humanist sciences do not deal extensively enough with the relationship between globalization and culture. Apart from that, the situation concerning knowledge of this field, although recently it has shown visible progress, does not favour overhasty answers to the simplified dilemma as to whether globalization and culture complement each other or are intrinsically in a state of constant and insoluble conflict. The paradoxical and ambivalent nature of globalization contains important potential for the development of culture. The author defends the standpoint that globalization should not be seen as a one-way street, and thus tries to avoid a wrong choice, according to which culture is either an active determinant of globalization or is only passively determined by it. V zvezi s temo tega prispevka je treba naravnost povedati, da se dru'bene in humanisti~ne vede premalo -sploh pa ne sistemati~no -ukvarjajo s problemom razmerja med globalizacijo in kulturo ali, ~e povemo druga~e, s »kulturno globalizacijo«. 1 Razlogi za tak{no stanje so {tevilni -med bolj izpostavljenimi omenimo, da se preve~krat sre~ujemo s pretiranim poudarjanjem izklju~no ekonomske oziroma materialne razse'nosti globalizacije, medtem ko so njeni u~inki na razli~na podro~ja ~lovekovega duha bolj ali manj zapostavljeni. Poleg tega moramo omeniti {e nek drug razlog oziroma o~itno dejstvo, da med tistimi, ki se analiti~no ali kako druga~e ukvarjajo s kulturo, pogosto ne obstaja neko minimalno soglasje o tem, kaj pojem kulture zajema, da posebej ne omenjamo tega, da tudi o sami globalizaciji njeni razlagalci pogosto zagovarjajo povsem nasprotujo~e si razlage. Da za tak{no stanje ni pravega opravi~ila, se lahko prepri~amo, ~e postre'emo s OBDOBJA 20 27 1 V tem pogledu predstavlja nedvomno izjemo ROBERTSON 1992.