DESKRIPTORJI: vreme; prehrana IZVLEČEK -Povezave med vremenom, klimo in prehrano so rudi predmet biometeorologije, interdisciplinarne znanosti. Večje energijske potrebe v mrzlem okolju v primerjavi s toplim, so najverjetneje vzrok v spontani kot rudi nespontani aktivnosti telesnih míšic. Telesne aktivnosti pa so rudi pozimi manjIe kot poleti. WEATHERANDHUMANNUTIUTION DESCRlPTORS: weather; nutrition ABSTRACf -The relationships between weather, climate and nutrition also constirute the subject

more »

... ter o[ the interdisciplinary science o[ biometeorology. The greater energy requirement in the cold compared to that in the warm environment is most probably caused by voluntary as well as involuntary muscle activity. There are also reduction in physical activity during the winter as compared to the summer. Uvod Pol eg številnih vplivov na prehrano človeka so še posebno zanimivi tisti fizikalni in kemični vplivi okolja, ki se kažejo v skupnem biotropnem učinku ozračja oziroma klime na človeka. Vreme, zlasti v ekstremnih biotoplotnih razmerah, ima lahko zaznaven vpliv na človekov tek in presnovo. Z vrsto in načinom prehrane ter pitjem tekočin pa se lahko presnova spremeni tudi tako, da se to lahko pokaže v človekovi spremenjeni reakciji na učinek vremenskega dogajanja, med drugim tudi v smislu izboljšanega ali poslabšanega toplotnega občutja. Biotoplotni učinek se lahko na organizmu pokaže tudi kot biotoplotni stres zaradi vročine ali mraza. Tudi učinek sončnega obsevanja lahko vpliva na organizem s toplotnim učinkom, hkrati pa se pod vplivom sončnega obsevanja tvorijo v organizmu biološko aktivne snovi, na primer hormoni, ki so pomembni v človekovi presnovi (na primer vitamin D, vpliv na ritem prehrane). Nevrotropni učinki pa so še najmanj znani. Biotoplotni učinek in prehrana Že leta 1947 sta Johnson in Khark (1) opazila visoko povezavo med povprečno količino zaužite hrane in povprečnimi temperaturami zraka, pri Tz 34°C (Sahara -13 MJ) in T z -34°C (Arktika -20 MJ), pri enaki skupini preiskovancev. Tako velike razIike v količini zaužite hrane pa niso nastale zaradi razlik v osnovni presnovi, temveč zaradi večje energijske potrebe med delom (težja obleka, težje delo na snegu in ledu itn.). McCance (1971 cit. WHO 1981 (2) paje meril količino zaužite in potrošene hrane (energije) pri Angležih in Sudancih tako v Cambridgeu kot tudi v Kartumu (tabel a 1). Količina zaužite in potrošene energije je bila za obe skupini preiskovancev v Kartumu manjša kot je bila v Angliji (Cambridge). Prav tako so ugotovili (Mann 1962) (3), da je dnevna energijska poraba odraslih Eskimov v območju arktične Prof. dr. Dražigost Pokoro, Inštitut za higieno, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 61000 Ljubljana