Razdvojenost v drugosti: slovenstvo med narodi Z drugostjo in drugačnostjo merim na dva vidika umestitve naroda med narode: vertikalnega, ki zida lestvico po razvi-tosti in naprednosti, in horizontalnega, ki proizvaja različnost. Pri raziskovanju slovenske kulture, umetnosti in literature je treba upoštevati kulturni sindrom, ki pri narodih brez države politične ustanove nadomešča s kulturnimi ustanovami in umetniškimi deli (M. Hroch, D. Rupel). Pri narodih brez držav, ki so dolgo pripadali

more »

... orazrednim imperijem (Avstro-Ogrska, Rusija, Turčija) in večnacionalnim državam (Jugoslavija), pa velja računati tudi s tem, da že pri hegemonski naciji nastaja dvoumna samozavest, ki vključuje dvom v vertikalni zahodni zgled in v lastno zmožnost napredka (Yuri Lotman), pri podrejenih narodih pa ustvarja razdvojenost in proizvajanje alternativnih samopodob in programskih vizij (Madina Tlostanova). drugost, drugačnost, kulturni sindrom, narodi brez države, razdvojenost With the terms »otherness« and »differentness« I am aiming at two aspects of a nation's placement among nations: the vertical, which constructs a hierarchy on the basis of development and progressiveness, and the horizontal, which produces differentness. In researching Slovene culture, art and literature it is necessary to consider the cultural syndrome which, in stateless nations, replaces political institutions with cultural institutions and works of art (M. Hroch, D. Rupel). Moreover, with regard to stateless nations which for a long time belonged to second-class empires (Austria-Hungary, Russia, Turkey) or multinational states (Yugoslavia), it is also necessary to count on the fact that even in the hegemonic nation there is an ambiguous self-confidence, which includes doubt in the vertical western example and in its own capacity for progress (Yuri Lotman), while in the subjugated nations it creates division and the creation of alternative self-images and future visions (Madina Tlostanova). otherness, differentness, cultural syndrome, nations without a state, division 1 Narod-rod in hierarhija vrst Drugost in drugačnost (alterity in otherness), četudi imata tudi starejše izvore, sta vstopili v humanistične vede v času velikega vala raziskav in razprav o identitetah in subjektivaciji. Po tej poti sta šele postali sodobna humanistična pojma, ki skupaj s sorodnimi vzpostavljata koncept, in sicer koncept, ki je hibriden, brez jasne določitve, in ponuja možnosti zelo raznolikih rab, za kate-re pa se kljub temu predpostavlja, da kažejo na nekaj, kar sodi skupaj vsaj na način družinskega pojma. V tej raznolikosti, ki povezuje, ne kaže videti le razpuščenosti, ki je vstopila v nekdanje prostore akademske disciplinarnosti in znanstvene pozitivnosti. To, kar s problematično in nego-tovo uporabo nejasnih in spremenljivih pojmov vstopa v naše discipline, so soočenja, konflikti in protislovnost žive snovi, ki je ne skušamo več spraviti na en sam imenovalec. Zato naj za začetek le preprosto označim, da imam z drugačnostjo v mislih razlikovanje znotraj rodu z več vrstami, z drugostjo pa medsebojno soočenje in primerjanje med dvema vrstama istega rodu. Pri tem upo-rabljam rod in vrsto v logičnem pomenu, tako kot v stari aristotelovski logiki, ki sestavlja definicije iz genus proximum in differentia specifica.