CIMBALE-OPSASE ALI ORPHICA-NA GORIŠKEM IN V BRDIH

Mira Omerzel-Teriep
unpublished
IZVLEČEK V pričujočem prispevku avtorica objavlja (in komentira) zemljevide in preglednice, ki prikazujejo razširjenost malih cimbal ali oprckija na Slovenskem. Na njih izstopijo zahodni deli Slovenije, tudi Brda, iz katerih predstavlja fresko z najlepše ohranjenim nas­ likanim oprekljem (iz okoli leta 1480). ABSTRACT In this article the author publishes (and comments on) maps and tables shoioing where dulcimers were known in Slovenia. Prominent are the zvestern parts of Slovenia and Brda
more » ... enia and Brda region, the area where the best preserved depicted dulcimer can be seen in a fresco, dating from around 1480. Male cimbale ali oprekelj, ki naj bi jih na Goriškem in Tolminskem imenovali opsase', domnevni goriški izdelovalec teh glasbil Roeling pa orphica-, štejemo med predhodnike sodobnega klavirja.. Z Bližnjega vzhoda, najverjetneje iz Perzije, se je glasbilo, imenovano "santir" in arabsko "qanun", razširilo v Evropo z arabskimi ekspanzijami. V Evropi je izpričano od 11. stoletja, na Slovenskem pa od druge polovice 15. stoletja.^ Pol tisočletja je bilo pravo modno glasbilo evropskega prostora! V obdobju rokokoja so bili evropski opreklji oziroma evropske cimbale najbolj vsestransko priljubljeni in razširjeni med vsemi sloji prebivalstva. Igrali so nanje poleg glasbil, kot so dude in lajne*; z oprekljem so muzicirali po meščanskih salonih in vladarskih palačah, zanj so komponirali sloveči komponisti, kot je Leopold Mozart, zahtevnejši so ga poskušali reformirati in mu dati večje tehnične zmogljivosti. Vendar se je v tem obdobju njegova velika priljubljenost tudi iztekla. Njegovo mesto so zavzele razvojne oblike klavirja. Oprekelj se je nadalje ohranil v hribovski izolaciji in v odmaknjenih predelih še dve stoletji kot plesno spremljevalno glasbilo ter dobil pomen ljudskega glasbila življenjskega vsakdana evropskega človeka. Še danes se lahko srečamo z njim na avstrijskem Štajerskem, na Salzburškem, na Bavarskem in Tirolskem in v švicarskih Alpah. Znan je bil tudi v večjem delu 1 G. Perusini, Strumenti musicali e canto popolare in Friuli, 1944. 2 M. Pleterinik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1894-1895. 3 Glej razpravo podpisane Oprekelj na slovenskem etničnem ozemlju, Traditiones 19, Ljubljana 1990, str. 177-210, dalje cit. OSEO. 4 Glej Karl-Heinz Schickimus, Über Volksmusik und Hackbrett in Bayern, München-Wien-Zürich 1981. 197
fatcat:bkbbr3twczgfpdvqrunnfgfpea