NORMATIVNE ZADREGE-EMPIRI^NI PRISTOP

Helena Dobrovoljc, Simon Krek
unpublished
Namen prispevka je predstavitimònosti povezovanja jezikoslovja in informatike pri oblikovanju metodologije za ugotavljanje problemati~nih jezikovnih vpra{anj, ki so pri opisovanju norme slovenskega standardnega jezika najpogosteje v ospredju. Prikazan bo empiri~ni pristop k oblikovanju nabora kategorij normativnih zadreg: postopek oblikovanja nabora, dopolnjevanje nabora in namen ter cilj oblikovanja ontologije. standardizacija jezika, podatkovno rudarjenje, korpusno jezikoslovje The aim of the
more » ... paper is to present new approaches in creating a methodology for detecting difficult areas in language codification, singled out in normative descriptions of the standard or literary Slovene language, by linking the fields of linguistics and computer science. An empirical method in creating a set of categories concerning normative dilemmas will be presented: the process of creating the list of categories, its revision and the creation of the final ontology. language standardization, data mining, corpus linguistics Meddisciplinarnost, humanistika in jezikoslovje ter informacijske tehnologije Osrednja tematika simpozija Obdobja 30 je meddisciplinarnost v slovenistiki, kar napoveduje razpravo o tem, kako se slo-venisti~na raziskovalna in jezikovna skupnost ob jezikovnih vpra{anjih povezuje in oplaja z ugotovitvami drugih znanstvenih disciplin. Vpra{anja, na katera danes pri~akujemo kar konkretne odgovore, so si v na{em humani-sti~nem prostorupriblìno pred dvema desetletjema in ve~ za~eli zastavljati najprej tisti slovenisti in raziskovalci drugih humani-sti~nih disciplin, ki jih je pot vodila na razis-kovalna polja zunaj slovenskih meja. Sredi 90. let prej{njega stoletja so za~eli odkrivati, da hitro napredujo~ razvoj civilizacije privi-legira izklju~no tiste znanosti, ki sozmòne avtonomnih raziskav in ki prispevajo ve~ k »splo{nemudrùbenemu blagostanju« (Hladnik 1994). Pomembno je tudi spoznanje, da se humanisti~ne discipline ne uvr{~ajo med te izbrane znanosti in da jim tega statusa ne podeljuje niti njihov nacionalni predznak. Re{itev za eksisten~no krizo humanisti~nih disciplin se je ponujala v meddisciplinarnem povezovanju s tehnolo{ko-naravoslovnimi vedami ali pa z usmeritvami v aplikativnost. Obemònosti je jezikoslovje v zadnjih deset-letjih izkusilo inè preizkusilo in-kot je bilo re~eno v povabilu kudelèbi na simpoziju-»zavidljivim rezultatom lahko sledimo v so-ciolingvistiki, korpusnem jezikoslovju, kog-nitivnem jezikoslovju in psiholingvistiki«, in to kljub odsotnosti sistemskih 1 spodbud (McCarty 2004). Zdi se, da je jezikoslovje s svojimi meddisciplinarnimi povezavami za-vzelo posebno mesto, sajè v svoji osnovni dejavnosti sku{a odkrivati zakonitosti, podobno kot naravoslovne znanosti-iz Simpozij OBDOBJA 30 89
fatcat:zj273q6eqngnzp4o2fi6ndz32u