POLJEDELSKO ORODJE IN PRIPRAVE NA FARORSKIH OTOKIH

Pavla Štrukelj
unpublished
Farorsko otočje v severnem atlantskem oceanu je za mnoge znan­ stvenike, kljub številnim že izšlim publikacijam, še zelo neraziskana dežela. Etnologi iz raznih delov Evrope obiskujejo te kraje in preučujejo starodavno evropsko kulturo, ki se je med otoškim ljudstvom ohranila prav do danes. Strokovnjake čaka še veliko dela, predvsem kar zadeva kritično presojanje in primerjanje starih tradicij in kontinuitete z današnjo Evropo. Gospodarske panoge v ljudski kulturi so skoraj po­ polnoma
more » ... ­ polnoma neraziskane. Lansko jesen sem izkoristila izredno ugodno priložnost potovanja na te otoke ter jih obiskala. Pri raziskov^anju ljudske otoške kulture sem precej pozornosti posvetila študiju preprostega poljedelskega orodja, ki ima nedvomno pomemben kulturni pomen glede na splošni razvoj poljedelske kulture. Prav ta trdovratna uporaba prvotnega preprostega poljedelskega orodja oblikuje tudi v današnjih dneh poseben način dela na Farorskih otokih in daje slutiti velik razloček med kontinentom in otoki. Po vsej deželi lahko zasledimo obdelovanje polja z ročnim orod­ jem, ki ga niso izpodrinile mehanične in izpopolnjene priprave iz so­ sednjih industrializiranih dežel. Vprašanje, zakaj otoki po tej plati ne kažejo razvoja, bom skušala osvetliti z navedbo glavnih osnovnih vzro­ kov, ki so vplivali na ohranitev starodavne značilne otoške kulture. Na prvem mestu bom vsekakor omenila najstarejšega topografa Farorskih otokov, Lucasa Debesa, ki je bravcu predstavil površino oto­ ške dežele s kratkim in jedrnatim opisom. Napisal je: »Farorski otoki niso nič drugega, kakor iz morja štrleče visoke pečine, na več mestih pokrite s tanko plastjo zemlje.« To poročilo pojasnjuje mnoge nadaljnje ugotovitve in razglabljanja o posebnosti otoškega poljedelstva. Vulkan­ ski nastanek otokov in zaradi tega nenavadna geomorfološka oblikovitost tal daje zelo malo pozitivnih pogojev za obdelovanje zemlje. Ce dodamo še geografsko lego dežele (62° s. š.), dobimo povrhu neustrezno podnebje celò za najodpornejše žito. Otoki so tudi brez drevja in tako povsem brez lesa, ki bi bil nujno potreben za izdelovanje raznih priprav v go­ spodarstvu. Vsi omenjeni vzroki in še velika razdalja, ki loči otoke od sveta, so mnogo prispevali k posebnosti otoške kulture. V tem članku se omejujem predvsem na gradivo, ki sem ga popi­ sala na terenu, in na muzejske predmete v etnografskih zbirkah v Tor
fatcat:bxykft4qdbemhkc4aaqa3m6vc4