Družbena problematika načrtovanja rojstev (nadaljevanje in konec): aktualna vprašanja pri nas

Daša Bole
1976 Obzornik zdravstvene nege  
Daša Bol e, dipl. sociolog Inštitut za sociologijo in filozofijo Družbena problematika načrtovanja rojstev (Nadaljevanje in konec) Aktualna vprašanja pri nas O tem, kako se je v Jugoslaviji in Sloveniji razvijala družbena dejavnost na področju rojstev, je bilo doslej napisanih znatno število člankov in poročil, tudi v »Medicinski sestri na terenu« in v »Zdravstvenem obzorniku«. Za Jugoslavijo je značilno, da je njeno gibanje za načrtovanje družine izšlo iz boja zoper splav, ki je dobil v 20.
more » ... i je dobil v 20. stoletju tudi pri nas vsa znamenja epidemije. Ne da bi se spuščali v nadrobnnosti, lahko ugotovimo, da je začela radikalno posegati v problem šele ljudska oblast po osvoboditvi. Od 1.1952, kije prineslo prvo pomembnejšo sprostitev zakonodaje o prekinitvi nosečnosti (uzakonitev medicinske, pravne in evgenične indikacije), so se pogoji za dovolitev splava polagoma širili vse do 1.1969, ko je poseben predpis še bolj ublažil kriterije za presojanje t.im. 'socialne indikacije, uzakonjene 1.1960. Že ta je omogočila komisijam za prekinitev nosečnosti individualizirano obravnavanje posameznih primerov, saj veleva, da se ženski dovoli splav, »kadar se lahko pričakuje, da bi ... zaradi rojstva otroka prišla v težke osebne, družinske ali materialne razmere, ki jih ni mogoče odvrniti na noben način«. Z novelo 1969 je zakon samo sledil vse manj strogi praksi komisij, ki so jo sproti narekovale življenjske razmere same. S postopno liberalizacijo zakonodaje o splavu, kjersta vsako navo odločitev spremljala vroča polemika in skrbno primerjanje dejstev iz prakse, srno želeli doseči nekaj temeljnih ciljev. Splav srno ocenili za družbeno pogojeno zlo, ki ga spričo njegovih ekonomskih, kulturnih in drugih socialnih korenin ni mogoče odpraviti čez noč. Skrbno opredeljena sprostitev zakonodaje naj bi v prvi vrsti zmanjšala število nedovoljenih splavov, ki so bili tedaj zaradi nestrokovnosti in nehigienskih okoliščin osnovno leglo postabortivne obolevnosti in smrtnosti. Pri tem srno ohranili načelo, naj se prekinitev nosečnosti dovoli le v primerih, ko zdravstvene posledice pomen~jomanjšo nesrečo kakor rojstvo otroka. Zavedali pa srno se, da je liberalizacija splava dvorezen meč, le zasilna pomoč družbe ženski, ko je neželena nosečnost že tu. Zato srno se hkrati pred vsem drugim zavzemali za preprečevanje splava s propagiranjem in uveljavljanjem zdravju primernejših načinov načrtovanja rojstev. Prevencija splava -prosvetljevanje ljudi in posredovanje kontracepcije -je postala redna naloga naše zdravstvene službe že 1. 1960. To delo so opravljale tudi same komisije za prekinitev nosečnosti, ko so vsako prosilko seznanjale s tveganostjo splava in s prednostmi kontracepcije.
doaj:c435a16a145346669d56bd4cc4c34c44 fatcat:2f4rydd4bzdypf22g5xzjnk6wi