Geological Structure of the Divača Area and its Influence on Kačna Cave Speleogenesis and Hydrogeology

Petra Žvab Rožič, Jože Čar, Boštjan Rožič
2015 Acta Carsologica  
Izvleček UDK 551.435.84(497.471) Petra Žvab Rožič, Jože Čar & Boštjan Rožič: Geološka Struktura na območju Divače in njen vpliv na spelogenezo ter hidrogeologijo Kačne jame Jame se razvijajo vzdolž nezveznosti, sedimentarnega ali tektonskega izvora v zaporedju topnih kamnin. Na Klasičnem Krasu slednje predstavljata apnenec in dolomit. Predhodne raziskave kraških terenov jugozahodne Slovenije so pokazale jasno povezavo med smerjo jamskih kanalov in lokalnih strukturih elementov, kar se je
more » ... o tudi na prikazanem območju kartiranja. Kačna jama je najdaljša jama Klasičnega Krasa in predstavlja pomemben del podzemnega toka reke Reke. S strukturnim kartiranjem površine nad jamo, ki je prilagojeno kraškim ozemljem, smo ugotovili potek treh SZ−JV prelomov in ene vmesne razpoklinske cone v enaki smeri. Te strukture so vzporedne regionalnemu Divaškemu prelomu, ki smo ga zaznali na skrajnem SV delu raziskanega območja. Med njimi potekajo prečno usmerjene razpoklinske cone, ki so deloma povite do smeri S−J. Opisano strukturo razlagamo s kompleksnim divergentno-konvergentnim desno-zmičnim prelomnim klinom. Posebej obravnavamo Risniški prelom, ob katerem sta razviti udornici Risnik in Bukovnik, ter nekaj večjih podorov v jami. V odtočni sifon na koncu Ozkega rova nizke vode odtekajo skozi Risniški prelom v smeri regionalnega gradienta. Medtem za visoke vode isti prelom predstavlja hidrogeološko zaporo, saj prej omenjeni odtočni sifon ne zmore več prevajati zadostnih količin podzemne vode in ta odteka vzdolž preloma po dobro razvitem sistemu kanalov v Nw smeri. Menimo, da ima Risniški prelom vlogo zapornega preloma. Ključne besede: Kačna jama, Kras, strukturno kartiranje, speleogeneza, zaporni prelom. Abstract UDC 551. 435.84(497.471)
doi:10.3986/ac.v44i2.1958 fatcat:z4d7zouutve5hbx5v5gc7x5ruq