Dendrochronology of sessile oak (Quercus petraea) on the transition between the sub-Mediterranean and temperate Continental climatic zones in Slovenia

Jaša Saražin, Giulia Antonia Resente, Angela Balzano, Martin de Luis, Maks Merela, Katarina Čufar
2018 Les/Wood  
A local tree-ring chronology of sessile oak (Qercus petraea) was constructed for the site Klanec pri Kozini (KLA), Slovenia (45.59° N, 13.92° E, 450 m a.s.l.) located on the Karst edge on the transition from the sub-Mediterranean climatic to temperate Continental zones. The chronology is 93 years long and covers the period 1925-2017. A comparison with four local oak chronologies from Slovenia and 38 from the surrounding countries (distance 65-220 km) showed that KLA agreed best with the local
more » ... k chronology of Rožnik, Ljubljana (ROZ), and two other oak chronologies from central Slovenia (the surroundings of Novo mesto and Ljubljana), one from Croatia and one from Austria. Dendroclimatological analysis showed that the main factor affecting tree-ring variation is June temperature (negative effect) and March precipitation (positive effect), which to a great extent explain the relation to other chronologies. The negative effect of June (maximal) temperature has become increasingly significant in the last few decades, which can be ascribed to warming related to ongoing climatic change. Izvleček: Sestavili smo lokalno kronologijo širin branik hrasta gradna (Qercus petraea) za rastišče Klanec pri Kozini (KLA) v Sloveniji (45,59°S, 13,92°E, 450 m n.m.), ki se nahaja na Kraškem robu na prehodu iz submediteranskega v zmerno celinski podnebni pas. Kronologija je dolga 93 let in pokriva obdobje 1925-2017. Primerjava s 4 lokalnimi hrastovimi kronologijami iz Slovenije in 38 iz okoliških držav, z rastišč, oddaljenih od 65 do 220 km, je pokazala, da se KLA najbolje ujema z lokalno kronologijo hrasta z Rožnika v Ljubljani (ROZ) in z dvema hrastovima kronologijama iz osrednje Slovenije, iz okolice Novega mesta in Ljubljane, ter po eno kronologijo iz Hrvaške in Avstrije. Dendroklimatološka analiza je pokazala, da sta glavna dejavnika, ki vplivata na variiranje širin branik, junijska (maksimalna) temperatura (negativni učinek) in padavine v marcu (pozitivni učinek), kar v veliki meri pojasnjuje tudi odnose do drugih kronologij. Negativni učinek junijske (maksimalne) temperature postaja vse bolj pomemben v zadnjih desetletjih, kar pripisujemo segrevanju ozračja zaradi podnebnih sprememb.
doi:10.26614/les-wood.2018.v67n02a01 fatcat:jpo27pqkajd6zia2weo2jebtiy