Jansonova Kratka zgodovina jezikov

Tjaša Jakop
2019 Jezikoslovni zapiski  
Poletje na plaži kliče po knjigah, ki nam jih med letom nismo mogli (pre)brati. Že nekaj let imam na polici knjigo, ki sem jo dobila v dar: Govoriti: kratka zgodovina jezikov (Speak: A Short History of Languages). To svetovno uspešnico je napisal švedski jezikoslovec Tore Janson (rojen leta 1936), zdaj upokojeni profesor latinščine in afriških jezikov na univerzi v Göteborgu, ki je poleg tega objavil kar nekaj knjig in člankov s področja jezikoslovja, npr. Naravna zgodovina latinščine (A
more » ... History of Latin, 2004) in Zgodovina jezikov: uvod (The History of Languages: An Introduction, 2012). Knjiga govori o vlogi jezikov v zgodovini in je dober prikaz, kako lahko zgodovinske okoliščine in dejstva oblikujejo jezike in kako lahko tudi sami jeziki vplivajo na dogodke v zgodovini. Že v predgovoru avtor pravi: »History is affected by languages, and languages are a part of history« 'Jeziki vplivajo na zgodovino in so del zgodovine'. Sam naslov je morda zavajajoč: neevropski jeziki so obravnavani v precej manjšem obsegu ter manj natančno in sistematično kot evropski, tako da bi bil morda korektnejši podnaslov Kratka zgodovina evropskih jezikov. Knjiga je posvečena razvoju in spreminjanju jezikov v družbi. Jezikovne pojave avtor razlaga vzporedno s socialnimi pojavi v zgodovini svetovnih, predvsem pa (indo)evropskih jezikov. Predstavlja izvor večjih jezikovnih skupin (kot so npr. germanska, slovanska in romanska), ki so se razvile iz praindoevropščine. Avtor razlaga, kako kak jezik nastane ter kdaj in zakaj izgine. Kar nekaj poglavij je posvečenih latinščini -njenemu širjenju, vzponu in padcu. Govori tudi o nastanku angleščine in razlogih za njeno priljubljenost. Na koncu se sprašuje, ali bomo čez 200 let vsi govorili angleško ... ali pa morda kitajsko? Vsebina je razdeljena na 13 poglavij. Kljub začetni razlagi o afriških jezikih je -kot že omenjeno -knjiga v večjem delu posvečena indoevropski skupini jezikov: drugo poglavje govori o indoevropskih jezikih na splošno (Indo-European languages in general), tretje o jeziku in pisavi starih Egipčanov, četrto o (staro)grškem jeziku (Greek), peto je posvečeno latinščini (Latin), šesto italskim oz. romanskim jezikom (Italic or Romance), sedmo germanskim jezikom (Germanic), osmo pa obdobju razvoja nacionalnih jezikov v Evropi, ko se je postopoma vzpostavilo so-
doi:10.3986/jz.v25i1.7574 fatcat:hz2nowdysnhotobf64snaayvnu