Slovenska pesem upora ima že dolgo, čeprav nekontinuirano tradicijo: od Puntarske iz 16. stoletja, partizanskih (antifašističnih) pesmi do pesmi upora 21. stoletja, ki se rojevajo v časih protestov proti skorumpiranim političnim elitam in drugim nepravilnostim v družbi. V prispevku bo poudarek na besedilih slovenskih pesmih upora (zlasti na najnovejših avtorskih), rdeča nit vseh pesmi pa: boj za svobodo. pesem upora, revolucionarne pesmi, partizanske pesmi, protesti, peta pesem Slovene songs of

more »

... rebellion have a long, if unbroken, tradition: from 16th-century Puntarska to Partisan (anti-fascist) songs to 21st-century songs of rebellion written in times of protest against corrupt political elites and other ills in society. The article focuses on the lyrics of such songs (especially the songs by the most recent authors) and the common thread of all of them: the struggle for freedom. song of rebellion, revolutionary songs, Partisan songs, protests, song 1 Pesmi upora Pesmi upora nastajajo med ljudmi v časih represije in so povezane z gibanjem za družbene spremembe, torej z aktualnimi dogodki. V preteklosti so pesmi upora nastajale med različnimi družbenimi gibanji, npr. v boju za volilno pravico žensk, za delavsko gibanje, gibanje za človekove pravice, državljanske pravice, protivojno gibanje, feministično gibanje, za pravice marginaliziranih in zatiranih: za pravice istospolno usmerjenih, za pravice živali, za varstvo okolja itn. Pesmi upora se rojevajo po vsem svetu: nekatere so ostale lokalne, nekatere so potonile v pozabo, spet druge pa so si utrle pot v svet in so jih posvojili tudi drugi narodi, druga kulturna in politična okolja, drugi jeziki. Mnoge pesmi in napevi so ponarodeli, avtorstvo se je izgubilo iz zavesti ljudi. Prevladal je vsebinski naboj pesmi, ki vzpodbuja k uporu in borbi za svobodo v najširšem smislu te besede. Nekaj takih pesmi, ki jih prepoznamo tudi v našem kulturnem, političnem, geografskem in jezikovnem prostoru, bomo predstavili v prispevku. Upor je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) definiran kot »dejavnost, s katero se kdo upre, upira«, revolucija kot »radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo izvedejo napredne družbene sile«, protest pa kot »javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim«. Eden od bolj miroljubnih oblik protesta je upiranje oz. kljubovanje s pesmijo; med ljudstvom so od