Pandora's box - geographical views of the spatial analysis in planning

Andrej Černe
2005 Dela  
Izvleček Prostor je nujen kot zrak, ki ga dihamo, je prostor na katerem stojimo in po katerem hodimo ter se premikamo. Človek je s prostorom, je del prostora in ne more biti odsoten iz prostora. Če obstajamo, moramo biti nekje, to pa pomeni, da moramo biti z določenim prostorom. Prostor nas vedno obdaja. Živimo s prostorom, z njim smo v določenih razmerjih z ljudmi in z njim umremo. Članek prikazuje znotraj tega konteksta številne probleme, ki izhajajo iz analitičnega pristopa k vrednotenju
more » ... ičnih pomenov prostora. Ključne besede: prostor, geografija, prostorske analize, prostorsko planiranje PANDORA'S BOX -GEOGRAPHICAL VIEWS OF THE SPATIAL ANALYSIS IN PLANNING Abstract Space is a requisite as the air we breathe, the ground on which we stand, we walk over and through it. Human being is with space, he is part of space, he can not be absent form space. To be at all -to exist in any way -is to be somewhere, and to be somewhere is to be with some kind of space. We are always surrounded by space. We live with space, relate to others with it, die with it. Within this context article deals with the problems arising from analytical approach towards the evaluation of different meaning of space. * Nastopno predavanje ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za družbeno geografijo, 5. maja 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsi več ali manj poznamo zgodbo o Pandorini skrinjici oziroma Pandori kot prvi umrljivi ženski, lepotici, ustvarjena ljudem v pogubo. Ustvaril jo je Hefajst, drugi bogovi pa so jo obdarovali: Atena ji je dala dušo, Afrodita lepoto, Zevs pa ji je podaril škatlico, v kateri so bile zaprte vse človeške tegobe in bridkosti, in ji zabičal, da je ne sme odpreti. Pandora je vsa radovedna pokukala vanjo, bridkosti so ji ušle in se razpasle med ljudmi. V škatlici je ostalo le upanje. V mojem predavanju sem se v večji meri usmeril na vprašanja, kot pa na odgovore, torej na tegobe in izzive, saj so odgovori do katerih se lahko dokopljemo tudi s pomočjo geografije do neke mere naše upanje, ki ostaja v Pandorini skrinjici. Moj namen v tem predavanju ni dokazovanje predpostavk marveč odpiranje vprašanj, o katerih morda do sedaj nismo razmišljali na ta način, ter poskušati ta vprašanja tudi razumeti. Bolj kot odgovarjati želim torej postavljati vprašanja. Tegobe izhajajo iz številnih in različnih razprav o prostoru, vidikov in obrazov prostora, pomenov, ki jih pripisujemo prostoru, pristopov k analizam prostora in nenazadnje tudi različnih teorij prostora. Tegobe izhajajo že iz samega razmeroma ohlapnega razumevanja pojma prostora, zato je izredno težko, če ne celo nemogoče razvijati kakršno koli jasne koncepte o tem, kaj mislimo z besedo prostor. Do katere mere lahko prostor razumemo oziroma dojamemo njegov pomen? Ali različne stroke, ki obravnavajo prostor, v resnici govorijo o enakih »stvareh«? Pojem prostora je opredeljen s številnih zornih kotov: geografije, filozofije, fizike, epistemologije, ekologije, geopolitike, antropologije, etnologije, arhitekture, krajinske arhitekture, planiranja itd. Opravka imamo z geografskim, arhitekturnim, krajinskim, etnološkim, demografskim prostorom, prostorom informacijske znanosti itd. Arhitekti so povezani z arhitekturnim prostorom, ekonomisti si prilaščajo gospodarski prostor, geografi pokrajine in regije. Govorimo o slikarskih, glasbenih ali kiparskih prostorih in tako v neskončnost. Prostor izražamo in vrednotimo v znanstvenem, geografskem, socialnem, ekonomskem, planerskem, poetičnem, mističnem, instrumentalnem, moralnem in etičnem, ter čustvenem in efektivnem jeziku. Prostor opredeljujemo na konkreten pa tudi na abstrakten, simbolni način. Prostor ima nešteto obrazov in vidikov oziroma, bolje rečeno, ima vse možne obraze in vse možne vidike. Zato so možne različne analize oziroma bolje vse analize. Koliko in katere analize potrebujemo, da opišemo prostor oziroma pokrajino kot celoto. Poleg tega pa je podoba, ki se zrcali iz prostora samo ena izmed možnih podob, saj lahko v prostor vstopamo na različne načine oziroma na vse možne načine. Prostora ne proučujemo samo kot fizični pojem, marveč tudi kot stvarnost, ki se lahko čuti in doživi. Zaznavanje prostora se povezuje s psihologijo, psihofiziologijo, estetsko prakso, lingvistiko itd. Za estetske vidike prostora ne poznamo drugačnega kot subjektivnega pristopa. Kot estetsko kategorijo je mogoče prostor razmeroma preprosto določiti, saj ga lahko označimo za vrednoto, ki nam posreduje specifična ugodja. Velik del pomenov prostora leži izven znanosti. Rimski duh kraja (genius loci), Humboltova »fiziognomija«, Bensonova »duša«, Volzov »ritem«, Gradmannova »harmonija«, Bachelardova »poetika prostora« itd. ležijo onkraj znanosti. Nekateri verjamejo, da obstaja poleg širšega opazovanja in marljivega risanja še kakovostni način razumevanja prostora na višji ravni, ki pa ga ne moremo skrčiti na formalne procese.
doi:10.4312/dela.23.6.235-244 fatcat:njx7cn3pwjh4bne6cp4xbqzymq