Medsebojni vpliv bakterij

Bronka Brzin
1973 Obzornik zdravstvene nege  
Hab. prof. dr. Bronka B r z i n Inštitut za mikrobiologijo, Ljubljana Medsebojni vpliv hakterij Pri rutinskih bakterioloških preiskavah kužnin večkrat vidimo, kako zlasti v določenih kužninah nekaterih hujših bolezni poraste ena sama vrsta bakterij. Pri materialih, ki jih preiskujemo in so sicer sterilni, kot kri, brisi trebušne in drugih mren, sklepnih ploskev in podobno, je to razumljivo. Dejstvo, da dobimo lahko čisto kulturo nekaterih bakterij iz kužnin, ki skoraj vedno vsebujejo že pri
more » ... sebujejo že pri zdravem človeku mešano bakterijsko floro, in to ne le saprofitno, ampak tudi več vrst patogenih bakterij, pa nas navaja na premišljanje o medsebojnem vplivu posameznih bakterijskih vrst. Če nam na primer iz brisa grla, ki tudi pri zdravem lahko poleg belega stafilokoka, nepatogenih najserij, .raznih gramnegativnih bacilov vsebuje tudi močno patogene stafilokoke, pnevmokoke ali tudi glive, pri bacilonoscih pa še patogene streptokoke, meningokoke ali celo bacil davice, v nekaterih primerih angine, ki jo povzroči bakterija Haemophilus influenzae, zraste ta bakterija v povsem čisti kulturi, se je z normalno bakterijsko floro v tem delu ustne votline moralo nekaj zgoditi. Neki neznani dejavnik je moral zavreti njeno rast ali jo uničiti. Samo zavrl jo je, če nam vsaj nekaj običajne flore grla po podaljšani inkubaciji vendarle zraste. Mnenje, da je druga bakterijska flora iz predela, kjer je bila kužnina vzeta, izginila zaradi uporabe antibiotikov, je táko zagovarjati. Večina klinik in drugih zdravstvenih ustanov se drži pravila, da je treba poslati kužnine v bakteriološko preiskavo, preden začnejo z antibiotično terapijo. Izjema naj bi seveda bili primeri, kjer bi zaradi tega prišlo do čakanja, ki bi bilo bolniku v škodo. Seveda ne moremo z gotovostjo vedeti, če bolnik res ni dobil antibiotikov, preden. je prišel v bolnišnico, torej preden so mu odvzeli kužnino. A tu di če je bolnik pred odvzemom kužnine dobil antibiotike, moramo poudariti, kako težko je sterilizirati ustno sluznico in druge dele dihal. Zato se nam bolj verjetna zdi misel, da ima morda bakterija Haemophilus influenzae kako snov, ki zavira drugo bakterijsko floro. Kako naj bi ta sicer vsa zginila iz kužnine? Skušali srno to ugotoviti s poskusi v laboratoriju. V ta namen srno zbrali več sevov bakterije Haemophilus influenzae in preskusili njihovo zaviralno moč na rast nekaterih drugih bakterij, predvsem tistih, ki jih lahko dobimo v zgornjih predelih dihal. Poskusov na tem mestu ne bi opisovali natančneje, omenimo naj le, da srno uporabili tehniko z obračanjem krvnega agarja. Rezultati poskusov 50 pokazali, da mnoge od preskušenih bakterij niso rasle v bližni Haemophilusa influenzae. Nekatere od njih so po podaljšani inkubaciji le zrasle tudi bliže Haemophilusa influenzae, kar kaže, da 50 sčasoma premagale zaviralni vpliv te bakterije. Ugotovitev, ki srno jo tu le na kratko opisali, in tudi druga opazovanja v kliniki in laboratoriju, navajajo na misel, da bi se interferenčno delovanje
doaj:2184417e3e1247a6aa8d779292d38de7 fatcat:3csom2hnazeflmbid33qznyzjm