Sodobna razprava o državljanstvu

Patricia Mindus
2009 Revus  
Electronic reference Patricia Mindus, « Sodobna razprava o državljanstvu », Revus [Spletna izdaja], 9 | 2009, Datum spletne objave: 20 octobre 2011, ogled: 01 mai 2019. URL : http://journals.openedition.org/revus/436 ; DOI : 10.4000/revus.436 All rights reserved revija za evropsko ustavnost (2009) 9 revus (2009) 9, 29-44 Patricia Mindus Sodobna razprava o državljanstvu Z opombo o slovenskih »izbrisanih« Pojem »državljanstvo« ima danes mnogo širši pomen, kot ga je imel še pred nekaj de setletji.
more » ... nekaj de setletji. V sodobni razpravi obstajajo trije načini rabe tega pojma -politični, pravni in sociološki, vendar se pomeni prepogosto stapljajo, tudi prekrivajo, nerazumevanje pa se zato poglablja. Vsak od treh načinov rabe izriše drugo osnovno dvopomenskost. Enkrat se nasproti državljanu postavlja podanik, drugič tujec, tretjič spet izključeni. V tej raz pravi skušam te pomene jasno razčleniti. Zraven se naslonim na primer slovenskih izbri sanih, opozorim pa tudi na nekatera vprašanja, povezana z državljanstvom, ki v današnji evropski družbi še vedno niso rešena. Ključne besede: politični, pravni in sociološki pojem državljanstva, človekove pravice, slovenski izbrisani, državljan, podanik, tujec, oseba brez države, izključeni revija za evropsko ustavnost USTAVNOPRAVNA SLOVNICA (2009) 9 Ta razprava ima štiri razdelke: v prvem bežno spomnim na primer izbrisa nih. Drugi razdelek se osredotoča na analizo diskurza, s katero se izluščijo trije različni pomeni državljanstva, ki jih -glede na prevladujoča disciplinarna pod ročja (politično, pravno in sociološko) -najdemo v sodobni razpravi. V tret jem razdelku je pozornost usmerjena na sestavo različnih pomenskih polj, ki so povezana z izrazom državljanstvo. Tu poudarim, da imamo opraviti s trodelnim pojmom. Na koncu opozorim na vrsto vprašanj, ki jih pojem državljanstva po stavlja v današnji zapleteni družbi. Ob tem poskušam prikazati, kako lahko od ločevalci to pomensko trodelnost »državljanstva« uporabijo kot koristno orodje pri oblikovanju kar najbolj združljivih politik. PARADOKS DRŽAVLJANSTVA Ko je leta 1842 Gogolj prvič objavil svoj znameniti »roman v stihih« kot prvi del -Pekel -z Dantejem navdahnjene trilogije, je dvoumnost njegovega naslova -Mrtve duše -na eni strani namigovala na obravnavanje umrlih tlačanov kot zemljiškoposestnikove lastnine (v Rusiji je bila ta praksa v rabi do emancipa cije tlačanov leta 1861). Na drugi strani pa so »mrtve duše« nakazovale tudi na pomanjkanje moralnega dostojanstva Gogoljevih dramskih likov, njihovo rus. pošlost ali samozadovoljno podrejenost, kar je prispevalo k temu, da se je roman sprevrgel v grenko družbeno satiro. Ta dvojnost je sčasoma očarala mnoge. A čeprav nam nikoli ni treba dolgo iskati, da bi našli oblike malovred nosti in etične malodušnosti, pa ni vedno preprosto najti sodobne ustreznice Gogoljevemu prvemu pomenu omenjene besedne zveze. Eno od takšnih sodobnih ustreznic Gogoljevih mrtvih duš bi morda ven dar lahko pomenil primer t. i. »izbrisanih«. Ko si je Slovenija izborila samo stojnost, so tisti, ki niso bili »etnični Slovenci« in prošnje za državljanstvo niso vložili v šestih mesecih, končali na »črnem seznamu«; natančneje povedano, na uradnem seznamu prebivalcev Republike Slovenije jih ni bilo. Medtem ko je za državljanstvo zaprosilo približno 171.000 ljudi, rojenih v preostalih predelih nekdanje Jugoslavije, je bilo več deset tisoč ljudi 26. februar ja 1992 izbrisano iz teh uradnih evidenc. Ob tem, da niso obnovili svojega statusa začasnega ali stal nega prebivalca, številni tudi naj ne bi bili mogli v roku zaprositi za slovensko državljanstvo zaradi družbeno in/ali ekonomsko zapletenih položajev. Zaradi tega so se razmere poslabševale: poleg tega da so bili v Sloveniji brez priznanih državljanskih pravic, so se postopoma soočali tudi z drugimi, na status vezani mi težavami, začenši z zdravstvenim zavarovanjem in vse do vozniških dovo ljenj. Avgusta 1999 je evropski pritisk privedel do zakona, ki je »izbrisanim« dal približno tri mesece za vložitev proš nje za pridobitev slovenskega državljanstva. Tudi tokrat so številni ostali pri svojem. Primerjava z Gogoljevimi mrtvimi dušami pride na misel po tistem, ko je delegacija izbrisanih nabirala podporo pri Evropskem parlamentu in no vembra
doi:10.4000/revus.436 fatcat:lab7idbytrh6loof6bdoybwmoy