СТАТУСОТ НА ЖЕНАТА ВО ТРАДИЦИСКАТА СЕЛСКАТА ЗАЕДНИЦА И СЕМЕЈСТВО

Анета Светиева
2000 EthnoAntropoZoom  
Abstrakt: Vo vrska so statusot na 'enata vo tradiciskata semejnata zadruga i selskata zaednica, modelite od minatoto nao|aat potkrepa vo podatocite od recentnite terenskite istra'uvawa so informatori od najstarata generacija, sporedeni so primerite od kratkite folklorni 'anrovi (poslovici, pogovorki). Vo taa smisla mo'eme da zboruvame za idealen model na tradiciskata kultura kade {to dominiral ma{kiot princip so najgolemi prava i obvrski, kako i realen model na tradiciskata kultura vo koj
more » ... ultura vo koj 'enata, preku mehanizmite na 'enskata subkultura, prisvojuvala zna~aen del latentni prava. Klu~ni zborovi: 'ena, tradiciska kultura, op{testven status, idealen model, realen model, latentni prava, 'enska subkultura, ma{ki princip, 'enski princip, Vele{ko, Makedonija, semejna zadruga, tatkovska zadruga, majkinska zadruga. Istra'uvawata na mehanizmite na 'enskata subkultura (Dunja Rihtman-Augu{tin, 1984; Ljiljana Gavrilovi},1998) poka'uvaat deka ve}e ne e mo'no da se gleda crno-belo na u~estvoto na polovite vo pravata i obvrskite na semejstvoto i selskata zaednica i vo taa smisla se izneseni mnogubrojni varijanti (modeli) koi samo delumno (nadvore{no) se poklopuvaat so javno promoviraniot idealen model na tradiciskata kultura: dominacija na ma'ot -poslu{nost i pot~inetost na 'enata po primerot na klasi~niot model na patrijarhalnata kultura. Vo ovaa prigoda sakame da proverime dali ovie konstatacii izneseni vrz osnova na istra'uvawa vo nekoi balkanski zemji, se validni i za tradiciskata kultura na Makedoncite. U{te Milenko S. Filipovi} (Mil. S. Filipovi}, 1991) zabele'al deka kaj Makedoncite se pojavuvaat procentualno najgolem broj 'eni -selski stare{ini od krajot na 19 do po~etokot na 20 vek. Toj naveduva 12 primeri, kako: selo Drenok (Golo Brdo) so stare{ina Milejca (Stamena Gulimanovska), vo Debarska @upa, izvesna Stoja, s. Jablanica (Debarski Drimkol), vo selo Ehlovec (Ki~evsko /Mijaci/) itn. Vo s. Gali~nik okolu 1932 g. selski stare{ina bila Sofija Markovska. Isto taka, i vo Kratovsko imalo nekoja 'ena privremeno nazna~ena za"koxaba{ija", ~ie ime ne e navedeno. Kaj Torbe{ite od Prizrenska Gora 'enite isto taka ja vr{ele ovaa funkcija, kako i drugi ma{ki raboti, vklu~uvaj}i ja i odbranata od Albancite (Mil. S. Filipovi}, 1991:124). Ovaa pojava se objasnuva so nepovredlivosta na 'enata spored albanskiot "kanun", kako i so pojavata na pe~albarstvoto. Navedenoto objasnuvawe na avtorot se odnesuva na relativno blizok vremenski period (vtora polovina na 19 i po~etok na 20 vek) i na ograni~ena teritorija (glavno Zapadna Makedonija). Vo taa smisla te{ko mo'e da se prifati vo celina, osobeno so ogled na faktot {to podatoci za 'eni nositeli na razni novoa na vlast sre}avame i vo podale~noto minato kaj ju'noslovenskoto i balkanskoto neslovensko naselenie, na {to se povikuva i samiot avtor vo istoriskite podatoci za problemot, sli~no kako i drugi avtori podocna (Mil. S. Filipovi}, 1991: 115-118; \ur|ica Petrovi}, 1986) . Vo korist na makedonskata 'ena, avtorot navel primeri na 'eni selski slu'benici, kako: proto|erica (Debarsko), epitropica (Debarski Drimkol), selski vodar (Dolna Reka -Mijaci), se zadr'al i na narodnata poezija, kade {to se sre}avaat podatoci za 'eni vojvodi (Sirma vojvoda, itn), na dominantnata 'enska obrednost itn. Tuka nekade avtorot upatuva deka so detalni istoriski i etnolo{ki istra'uvawa bi mo'ele da se utvrdat primeri na 'eni stare{ini na golemi familii (zadrugi) (Mil. S. Filipovi}, 1991: 130).
doi:10.37620/eaz0010026s fatcat:474bnu4ztraztff6hys4hdgkp4