Jo'e Topori{i~, Z zdru'enimi mo~mi nad novi Slovenski pravopis 159 Z ZDRU@ENIMI MO^MI NAD NOVI SLOVENSKI PRAVOPIS V zborniku 38. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture (2002) so na 65 (205-270) * straneh objavljena besedila okrogle mize, ki jo je »zasnovala in vodila« prof. dr. A. Vidovi~ Muha pod naslovom »Kaj je novega v knji'nem jeziku? -Ob izidu Slovenskega pravopisa«. Za mizo je sedlo devet oseb: poleg voditeljice {e dr. J. Dular, ~lan uredni{kega odbora novega SP, J. Snoj,

more »

... izmed redaktoric novega SP, nato pa {e trije s Filozofske fakultete v Ljubljani, namre~ mag. V. Gorjanc, asist. N. Logar, {tud. [. Arhar, z In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a {e asist. dr. A. @ele, s Fakultete za dru'bene vede asist. T. Verovnik, z Mladinske knjige v Ljubljani pa M. Kocjan Barle. Od 9 prispevkov so razen dveh sestavkov (J. Dularja in J. Snoj) vsi drugi skrajno negativisti~no zastavljeni 'e s samim uvodom. Oglejmo si jih po vrsti, kakor si sledijo v zborniku. I A. VIDOVI^ MUHA pod zgoraj navedenim naslovom (207-213) ** 'e v prvem odstavku novi SP progla{a za »precej{njo zastranitev v na~inu razmi{ljanja o jeziku, predvsem v razumevanju (knji'no)jezikovne norme«; in: novi pravopis da ima »podcenjevalno razmerje do aktualnega gradiva«, ker da mu je bil »onemogo~en elektronski pristop«. -S ~im to in táko prepri~ljivo utemeljiti, na to pa moramo po~akati. Pod 2 omenja »naslov Slovar Slovenskega pravopisa« (ukrati~eno SSP), vendar takega naslova v SP 2001 ni. Vseboval naj bi »konzervirani jezikovni sistem« -kaj naj bi to bilo, pa nam ni jasno. Nadalje zamerja »jezikovni ~ut katerega izmed ~lanov uredni{kega odbora ali redaktorskega kolektiva« ter neupo{tevanje »relevantnih ra~unalni{kih besedilnih zbirk«. -K temu naj pripomnimo, da so te zbirke {ele s konca obdobja, ko se je besedje za pravopisni slovar (i)zbiralo. V nadaljnjem ji je novi SP v svojem slovarskem delu »v glavnem 'popravljen' SSKJ«. -Seveda to ni res. SSKJ nam je slu'il kot glavna zbirka ob~noimenskega besedja, lastnoimenskost pa si je bilo treba dobiti od drugod (od kod, je v Slovaropisnih pravilih povedano na str. 211). V zvezi s tem se mi je novi SP odprl na str. 1171: od izto~nice porogati do Portugalska sem iskal ustrezno v SSKJ ter ugotovil naslednje: ve~ina izto~nic iz SP 2001 je tudi v SSKJ, ta pa se opira na Slovenski pravopis 1962 (oboje je seveda tudi razumljivo). Od stotih enot jih je 50 po SSKJ, 50 pa ne. Sam SSKJ ima 46 enot iz SP 1962, 18 pa jih je njegovih lastnih/novih, kje kak primer ve~ ali manj. Misel, da so »gradivni viri uzakonjanja sodobne knji'nojezikovne norme v pravopisnem slovarju strokovno porazni« (2.1), pa bo morala A. Vidovi~ Muha {ele utemeljiti. Nas pa je zanimalo, kaj vse je v novem SP na omenjeni strani umanjkalo. V primeri s SSKJ smo dodali enote porogljivost, porogljiv~ev, porokinja, poromanjen, poromuniti, poromuniti se, porositi, poro{enost, porotni~in, porozni, poro'enelost, port, portmone, porto.., portoznamka, portretiranka, portretiran~ev, portretistka, portretistika (da o lastnoimenskih izto~nicah in podizto~nicah sploh ne govorimo). Zavrnili pa smo v novem SP naslednje enote iz SSKJ: porokovati, poro{tvovati, portativ, portepe, porti~, portiera, portik, in portski (a portik bi bili morali sprejeti). * Ob avtorjevem sklicu na strani v zborniku SSJLK so bile v uredni{tvu v opombi ob zvezdici dodane ustrezne strani tu ponatisnjenih prispevkov. ** Tu: 117-122. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2003_2_11.pdf | DOST. 29/07/20 7.27 160 Slavisti~na revija, letnik 51/2003, {t. 2, april-junij Glede kriti~arkinega o~itka o zmanj{anju pomenske obvestilnosti v slovarskem delu novega SP pa naslednje: v uredni{kem odboru novega SP je bilo sklenjeno, da se nevtralni pomeni besed oz. besednih zvez na~eloma ne podajajo -tako je 'e v SP 1962 -(za to imamo SSKJ). ^e pa je (pod)izto~nica za namembnega naslovnika pravopisa manj znana ali sploh neznana, pa smo jo osvetlili, tako kot je tudi v SP 1962, na ve~ na~inov: s pribli'no identifikacijo, s slovensko ustreznico ob prevzeti besedi ali opisno; z navedbo stroke, v katero spada, z besedno zvezo, le skrajno izjemno z ni~imer (eno takih enot (veletovarna) navaja V. Gorjanc). Pri SP 2001 gre za pri nas obi~ajni tip pravopisnega slovarja, pri Pleter{niku ali SSKJ pa za slovar pomenov, zato glede tega nismo z njima prav ni~ tekmovali -in torej tudi ne upadli. Kaj pa je res novega v SP 2001? To sem na internetu razlo'il v razmerju do SP 1962 -sedaj je to tudi 'e tiskano (Zbornik Slavisti~nega dru{tva Slovenije 12 (2002) , str. 38-59), nekaj tega pa je sku{ala prikazati tudi J. Snoj v sestavku za okroglo mizo, o kateri gre tukaj govor. -Nobenega namena tudi nismo imeli, da bi popravljali SSKJ, smo pa v SP 2001 podali jasno besednovrstnost, razvidno slovni~no kategorialnost, spopolnili stilisti~nost, v pravopis uvedli tonemskost in {e in {e. Pod 2.3 kriti~arka podaja 4 ugovore glede na: a) normativnost oznak, b) zvrstne in stilne oznake, c) novo izrazje, ~) dolo~no obliko pridevnikov v stalnih besednih zvezah. K normativnosti oznak: Zakaj bi bili v SP 2001 proti grafskim oznakam, ko pa so taka znamenja obi~ajna za vse dosedanje slovenske pravopise, za~en{i z Lev~evim. Levec in Breznik sta pred neza'elenim ali slab{im slovenski knji'ni jezik branila s kri'cem, Breznik-Ramov{ z ena~ajem, ki jima je »kaz/al/ enakost izrazov (sinonima) ali pa pravilno slovensko izra'anje«, npr. celak = celec, brez da = slov. ne da bi /.../ eprav«. V SP 1950 kri'ec ozna~uje nedovoljeno za knji'ni jezik, zvezdica pogojno dovoljeno za knji'ni jezik, ena~aj pomensko enakost. SP-ju 1962 zvezdica zaznamuje ljudsko izposojenko; pu{~ica, da tisto na njeni levi ni najbolj doma~e ali najbolj{e; kro'ec, da tisto za knji'no rabo ni dovoljeno. SSKJ namesto grafov uporablja izraza nepravilno in neustaljeno: brez da neprav., bogata na kombinacijah neustalj. (^rna pika pa mu je znamenje za za~etek frazeolo{kega gnezda. Kdo je za SP 2001 predlagal ~rno piko za pojem 'prepovedano', se ne spomnim, v Na~rtu pravil za novi slovenski pravopis 1981 je {e ni.) @argon in sleng: @argonsko in slengovsko se lahko govori v vseh {tirih socialnih zvrsteh: v knji'nem zbornem in pogovornem, v pokrajinskem pogovornem ali v nare~ju. Slovenski pravopis skrbi za knji'no podobo slengovskih in 'argonskih izrazov, zato jim upravi~en predpisuje ustrezne knji'ne svojilne pridevnike, kon~nice in medpone, torej: gazda -e = gazdov neknj. ljud., ma~o -a sleng. ma~ov (oblika svojilnega pridevnika na -ov je redaktorska ali korektorska pomota; narobe je tudi, da ni navedena oblika z -em); brucevati brucevanje {ol. 'arg. z -e-po bruc z -em, bru~ev (enako kruc) {ol. 'arg.; nono -a °-ta pokr. prim.; medo -ta otr. V zvezi s tem kriti~arka {e omenja enote ô~i, mi{ko, bimbo, bu~ko, debelko, rde~ko. Redakcija teh enot v SP 2001 se od onih v SSKJ lo~i le po tem, da enote bu~ko v SSKJ ni, bimbo pa ima v SSKJ navedeno rod. obliko bimbota, v SP 2001 pa bimba. Poleg tega ima variantna oblika o~ita ~rno piko (kakor jo imajo tudi svojilni pridevniki Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2003_2_11.pdf | DOST. 29/07/20 7.27 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.