Regional disparities and regional planning

Andrej Černe
2005 Dela  
Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 Izvleček Eno izmed temeljnih vprašanj, ki ostaja nedorečeno, kljub dolgoletnim teoretičnim, metodološkim in vsebinskim ter praktičnim izkušnjam v planerski stroki in tudi izven nje, je brez dvoma vprašanje o značaju in pomenu regionalnih razlik. V prispevku želimo opozoriti na nekatera protislovja, ki izhajajo iz razumevanja regij, regionalnega razvoja, regionalnega planiranja in poudarjanja regionalnih razlik kot enega izmed tistih dejavnikov, ki naj bi
more » ... nikov, ki naj bi brezpogojno utemeljeval ukrepe na področju regionalnega planiranja. Ključne besede: regija, regionalni razvoj, regionalne razlike, regionalno planiranje, Slovenija REGIONAL DISPARITIES AND REGIONAL PLANNING Abstract One of the basic questions, that are remaining unsolved, in spite of long-term theoretical, methodological and practical experiences in and outside planning, is without any doubt question of the nature and signifi cance of regional disparities. In contribution we would like to draw attention to some contradictions, caused by understanding of region, regional development, regional planning and by emphasizing regional disparities as one of those elements, which are unconditionally argumentation for regional planning actions. RAZPRAVE Dela 24 • 2005 • 125-136 REGIJE Geografi se ne ukvarjamo s prostorom, ki nima meje, torej z neskončnim prostorom, marveč s prostorom, ki ima meje: s pokrajino, regijo, krajem, območjem, naseljem. Proučevanje regij je bilo v vsebinskem smislu dolgo časa povezano z geografi jo kot vedo, ki proučuje predvsem razlike med posameznimi območji. Regije so del zemeljskega površja, ki imajo določene prostorske, gospodarske, okoljske, socialne, politične itd. značilnosti, ki predstavljajo neko merilo enovitosti in hkrati merila za njihovo medsebojno ločevanje. To omogoča, da potegnemo meje okoli regij. Regija je po defi niciji območje, ki se razlikuje od drugih regij in območij. Regije, na katere gledamo z vrha navzdol, so prostorska členitev globalnega in nacionalnega gospodarskega prostora, gledane od spodaj navzgor pa so agregacija urbanih in podeželskih območij. Predstavljajo območja znotraj nacionalnega gospodarstva, za katera je značilna razmeroma celovita struktura, ki lahko samostojno funkcionira, čeprav je v večini primerov tesno povezana z ostalimi deli nacionalnega gospodarstva. Regij ne moremo obravnavati kot zaprt gospodarski in prostorski sistem, saj je njihov odprtost bistvo regij. Regije so vir značilnih lastnosti in funkcij regij, ki jih poznamo toliko, kolikor se manifestirajo v teh lastnostih in funkcijah. Prisotnost in narava regij se kaže prek značilnih funkcij regij. Regija je spreminjajoč in razvijajoč se prostor. Sprememba je značilnost sodobnega sveta. Nekatere spremembe so hitre in travmatične, druge so dolgoročne in stopnjujoče, tretje so občasne itd. Spremembe so torej pravilo in stalnost izjema. Edina stalnost je torej sprememba. Vplivi teh sprememb pa so zelo različni in neenakomerni med različnimi območji in kraji. Različnost med območji in kraji, h kateremu so spremembe prispevale pa v obratnem smislu vplivajo na značaj samih sprememb (Healey, 1992) . Obstajata dve temeljni lastnosti regije: stalnost in sprememba. Regije združuje torej stalnost in spremembo. Regija ima neko določeno mero stalnosti in sprememb. Stalnost in sprememba sta temeljni lastnosti regije. Čeprav regija nastaja in se hkrati tudi neprestano spreminja, lahko govorimo o regiji kot o točno določeni posamezni regiji. Sprememba regije obsega torej tako kontinuiteto kot diskontinuiteto. Poudarek je torej na spremembi in razvoju, ki sta temeljna značilnost regije. Regija je neprestano podvržena procesom sprememb in razvoja. Regija se spreminja znotraj določenih meja obenem pa ohranja svojo identiteto. Obstajajo številni posamezni elementi, pojavi in procesi, ki so med seboj v različnih razmerjih in od katerih je vsak izpostavljen spremembam, ki pa ne spreminjajo oziroma vplivajo na spremembe specifi čnega značaja regije. Regija se spreminja na različne načine v teku njenega razvoja, medtem pa ostaja ta ista določena regija. Ne glede na to, kako se Primorska regija spreminja in se je spreminjala, bo še vedno ostala Primorska, kljub številnim spremembam. Katere in kakšne so tiste spremembe Primorske regije, ki lahko vplivajo na to, da to ne bo več Primorska? Ali se spreminjajo samo nekatere lastnosti Primorske regije, samo ime Primorska pa ne? Kateri deli regije se spreminjajo in kateri ostajajo isti oziroma enaki? Kaj se v regiji spreminja in kaj je v regiji konstanta? Kdaj bo Primorska regija tako spremenjena, da bomo rekli: ne to ni več Primorska regija? Razumevanje regionalnih vidikov razvoja mora temeljiti na analizi, ki mora biti tako temeljita, da pridejo do izraza regionalne razvojne posebnosti. Razvoj regije je po svoji Andrej Černe / Dela 24 • 2005 • 125-136
doi:10.4312/dela.24.10.125-136 fatcat:udjdkyzxrffj3ccp2ow3k5vb3m