Reformacijska gibanja v okviru evropskega 16. stoletja

Marko Štuhec
2008 Slavia Centralis  
Reformacijska gibanja in ideje so se razvile v verskem, družbenem, kulturnem in političnem okviru dolgega 16. stoletja. Za ta čas je značilno specifično prepletanje srednjeveških prvin, kot so prevladovanje kmetijske proizvodnje, dinastična zasnovanost politike, stanovska družba in krščanstvo ter novih zgodnjenovoveških, v marsičem že modernih prvin, kot so tisk, humanizem, gospodarska in demografska rast, visok konfliktni potencial, nastanek zgodnjenovoveške države in evropska ekspanzija.
more » ... ka ekspanzija. Splet novih in starih strukturnih prvin je vplival na oblikovanje, širjenje, sprejem in uveljavitev reformacij, hkrati pa so reformacijske ideje in gibanja, ki jih avtor razume kot socialno-psihološke interakcije velikega obsega, dinamizirala obstoječe strukture in jih preoblikovala. The European reformations emerged in the religious, social, cultural and political context of the long 16 th century. This period is characterized by specific intertwining of pre-modern and medieval elements such as the predominance of the agrarian economy and the rural world, the dynastic foundation of politics, the society of orders and Christianity, and early modern, sometimes even modern elements such as print, economic and demographic growth, high conflict potential, the emergence of the early modern state, and European expansion. On the one hand, the complex of the new and the old structural elements influenced the shaping, spread, reception and affirmation or defeat of various types of the reformation; on the other hand, there were Reformation ideas and movements which the author defines as large scale socio-psychological interactions, with their own dynamism which contributed to the change of the existing structures. Ključne besede: reformacijske ideje in gibanja, dolgo 16. stoletje, zgodnji novi vek, specifično prepletanje srednjeveških in modernih strukturnih prvin, socialnopsihološka interakcija velikih razmer Key words: reformation ideas, reformation movements, the long 16 th century, early modern period, intertwinning of medieval and modern structural elements large scale socio-psychological interactions SCN I/1 [2008], 5-20 Marko Štuhec Da zgodovinski pojavi ne nastajajo v praznem prostoru in ne živijo neodvisno od drugih zgodovinskih pojavov, je najbrž dovolj dobro znano, že kar banalno dejstvo. Ne bi ga kazalo posebej poudarjati, če ne bi včasih spregledali in pozabili, da so ustvarjalci reformacijskih idej, privrženci reformacijskih gibanj in drugi akterji, povezani z verskimi pretresi 16. stoletja, živeli v zelo konkretnih življenjskih okoliščinah. V teh okoliščinah pa ni šlo samo za vprašanja, kaj odpira vrata v nebesa, naj se duhovniki ženijo ali ne, je pri obhajilu Jezus navzoč realno, simbolno ali spiritualno in za podobna vprašanja, temveč tudi za vprašanja, kot so, na primer, kaj vtakniti v usta in kako to pridelati in razdeliti, kako izdelati več železa, ki so ga zahtevale vojaške akcije evropskih držav od Italije do Baltika in od Sumatre do Cajamarce, ali kam sodijo z dragimi in dragocenimi dišavami bogati Moluki tam daleč na oni strani zemeljske krogle, kjer se stikata vzhod in zahod, v portugalsko ali špansko interesno področje. Seveda se vse plasti in vsebine sočasnih versko-cerkvenih, političnih, družbenih, gospodarskih in kulturnih struktur različnih oblik reformacije niso dotikale enako tesno in se z njimi niso prepletale z enako intenzivnostjo. Teologija, družba in politika so bile z njimi gotovo neprimerno bolj neposredno in skorajda organsko prežete kot tehnološki in transportni problemi, povezani z izkoriščanjem mehiških in perujskih srebrnih rudnikov, toda financiranje velikopoteznih vojaških akcij Karla V. in Filipa II., v katerih so se zunanjepolitični in versko-politični motivi kar najtesneje prepletali, je bilo še kako odvisno od rednega dotoka plemenitih kovin iz Južne Amerike. Seveda pa umeščenosti reformacijskih gibanj in idej v druge sočasne strukture ne kaže razumevati kot enosmerne odvisnosti. Reformacijska gibanja in ideje s svojimi notranjimi ritmi in tempi niso temeljito pretresla samo cerkvenih struktur in verskih dogmatičnih izhodišč, temveč so preoblikovala tudi politične, družbene in širše kulturne strukture, ki so se na impulze reformacijskih gibanj odzivale specifično in z lastnim ritmom. Na tem mestu omenimo le, da je nemški državni zbor Reichstag, že od leta 1495 pomembna prvina v politični strukturi nemške države (Schulze 1987: 60-63; Schnabel Schüle 2006: 26; Stollberg-Rilinger 2006: 40), prav z reformacijo dokončno postal odločilni politični dejavnik v cesarstvu, da je dogajanje v zvezi z reformacijo okrepilo moč in vlogo nemških deželnih knezov, še ene prvine v politični strukturi nemške države, ali da je angleški monarh, naj je šlo za Henrika VIII., Marijo I. ali Elizabeto I., svoj vpliv in moč lahko povečal prav zaradi problemov, ki so se pojavili v zvezi z novo vero ne glede na dejstvo, da je prav vse sklepe in zakone v tej zvezi sprejemal angleški parlament. Tako kot velja, da zgodovinski pojavi ne nastajajo v praznem prostoru, velja tudi, da ne vzniknejo iz nič, ampak se razvijejo iz že navzočih nastavkov, ki v součinkovanju z novimi impulzi in novimi povezavami dobijo nove značilnosti, nove funkcije in nove pomene. Reformacijske ideje in gibanja imajo svojo predzgodovino v različnih teoloških idejah, verskih procesih in gibanjih, intelektualnih tokovih in v bolj ali manj ostrih kritikah cerkvene doktrine in prakse, ki segajo daleč nazaj v pozni srednji vek (Ozment 1985: 172 in dalje;
doi:10.17161/scn.1808.7248 fatcat:uict25dxlnagjminvrtei7eeuy