VPRA[ANJE RACIONALIZACIJE V SLOVENSKI SLOVSTVENI FOLKLORI

Marija Stanonik
unpublished
Prispevek raz~lenjuje slovenske stra{ljive folklorne pripovedi, saj sku{a uzavestiti staro-davno (to je posebej poudarjeno, ker danes nastaja in obstaja nova mitologija!) mitolo{ko plast iz slovenskega kulturnega okolja v fazi njenega razkrajanja. To se dogaja z raciona-lizacijo stra{ljivih vtisov in nenavadnihdòivetij, ki jih prizadeti, potem ko se umirijo, navadno odpravijo z ugotovitvijo: prepri~ati se mora{! mitologija, substrat, stra{ljive folklorne pripovedi, fenomenologija strahov,
more » ... gija strahov, tipologija stra{ljivih pojavov The article analyses Slovene folk horror stories, bringing into awareness the ancient (this needs to be emphasised, since today new mythologies are constantly being born) mythological layer of the Slovene cultural environment during its decomposition. This happens through the rationalisation of the frightening impressions and unusual experiences of those affected who, once they have calmed down, dismiss them by saying that they need to convince themselves that it really happened. mythology, substrate, folk horror stories, phenomenology of horror, typology of horror phenomena 1 Uvod Najstarej{i motivi slovstvene folklore so usedlina starodavnega mitolo{kega sub-strata. Iz letnic po razcvetu ~asopisja v sloven{~ini po pomladi narodov leta 1848 se vidi, da so njegoveprèitke v smislu zaostalihvrà najbolj vneto odpravljali v pet-desetih, {estdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja. V skladu s tedanjimi pozitivi-sti~nimiopàanji in naravoslovnimi dognanji so jih ve~inoma zavra~ali s strokovno razlago naravnih pojavov; ve~krat zelo ekspresivno (Stanonik 2009: 230-238). Tisti ~as se je razvila posebna besedilna vrsta: v uvodu na~elno odklanjavràe, v jedru sledi ponazarjalni zgled s krajem, ~asom in konkretnimi osebami, katerih vràljivo ravnanje seizkàe za polomijo. Na koncu je moralisti~ni nauk, ki se posmehuje nerazsodnosti, marsikdaj pa je politi~no aktualisti~en (Drobtinice 1852: 180-181). Zanesljivo je bil avtor {tevilnih ~lankov zopervràe-za poduk in kratek ~as-Janez Bleiweis (1859: 257-258, 265-266, 273, 281-282, 290-291). @e zgodaj je zakri~al (1847: 84, 146-147): »Zabòjo voljo, ali {e ne bo konecvrà!« Simon [ubic Simpozij OBDOBJA 33 427
fatcat:wvrgtn5rdfaqppagkyxajocke4