Filters








1 Hit in 0.053 sec

Svetopisemska motivika v slovenskem leopslovju 19. in 20. stoletja

Marija STANONIK
2003 Slavistična Revija  
Predzgodovina vpraanja Med najgloblje plasti slovenske duhovne kulture sodi krèanski substrat. Njegovemu raziskovanju v slovenski literarni zgodovini je postavil temelje Ivan Grafenauer. 1 Medtem ko pri raziskovanju slovenske ljudske pesmi njegovo delo nadaljuje Zmaga Kumer, 2 so se na podroèju literarne zgodovine v njegov voz vpregli deloma Joe Koruza 3 in Joe Pogaènik 4 in scela Marijan Smolik, le da so vsak po svoje deloma skrenili z Grafenauerjeve kulturno-zgodovinske metode; 5 predmet
more » ... ode; 5 predmet njihovega preuèevanja je e naprej ostajalo stareje, bolj ali manj cerkveno slovensko slovstvo, 6 tisto, ki ga Janko Kos uvrèa v prvo fazo v recepciji Svetega pisma. 7 Kot drugo fazo Kos teje zgolj ljudsko pesnitvo z legendnimi pesmimi na motive iz Stare, predvsem pa iz Nove zaveze. 8 Toda od vsega zaèetka moderne slovenske literarne zgodovine, od zaèetka slovenske univerze naprej, je ostajalo v senci njenega zanimanja vpraanje krèanske razsenosti v tisti slovenski literaturi, ki je nastajala s prizadevanjem, da v njej prevlada estetska funkcija nad drugimi ali se jih popolnoma otrese in postane avtonomna. 9 Skratka gre, po Kosu, za tretjo fazo v recepciji Svetega pisma v slovenski kulturni zavesti od konca 18. stoletja. Karakterizira jo dvoje vzporednih recepcijskih naèel sekularizacija in estetizacija: elementi svetopisemske resniènosti postanejo prispodoba, simbol, alegorija za nekaj, kar je po svojem namenu estetska predstava s svobodnim, religioznim, moralnim ali eksistencialnim pomenom. 10 1
doaj:aa42858c6e9a46528ab8e7282aedfd82 fatcat:yfuyu4fmhjhvrledtazs2myg2e