Filters








1 Hit in 0.042 sec

School Songbooks as a Possible Source of Folk Songs

Marko Terseglav
2007 Traditiones  
Šolske pesmarice kot možni vir za ljudske pesmi marko terseglav Razprava obravnava vprašanje, koliko in s čim je šola z glasbenim poukom in pesmaricami v 19. in v prvi polovici 20. stoletja vplivala na ljudske pevske sporede in kateri pesniki in verzifikatorji so se najbolj priljubili ljudskim pevcem. Obravnava črpa iz starejših in današnjih ljudsko-pevskih repertoarjev, ki vsebujejo tudi t. i. umetne pesmi, in tem išče vire v šolskih in v cerkvenih pesmaricah. ključne besede: šolske pesmarice,
more » ... : šolske pesmarice, ljudsko pesništvo, umetne in ljudske pesmi, ponarodelost, folkloristika. The article addresses the question how, and to what degree, school with its musical lessons and songbooks affected folk singing repertories, and which poets and versifiers became popular among folk singers. Looking for sources in school and church songbooks, the article focuses on older as well as contemporary folk song repertories that also contain the so-called art poems. key words: school songbooks, folk poetry, transition of art poems to folk songs, folklore studies. Uvodne opombe pregled rokopisnega in zvočnega arhiva glasbenonarodopisnega inštituta (gni) pokaže, da so v sporedih ljudskih pevcev pesmi, ki po duhu in obliki [Štrekelj 1904-1907: 819] niso ljudske, so pa med pevci zelo priljubljene in so marsikatere zato ponarodele oz. so postale ljudske. največkrat današnji pevci te pesmi čutijo kot svoje, čeprav vemo, da gre za avtorske pesmi. pevci so jih bodisi slišali od prednikov ali pa so se jih sami učili v šoli ali pa nekatere (nabožne) še danes pojejo pri cerkvenem ljudskem petju. poznano je, da je take »nenarodne« pesmi Štrekelj izločil iz zbirke Slovenske narodne pesmi oz. jih je v tretji in četrti knjigi objavil v dodatkih v ponazorilo prihodnjim raziskovalcem, da bodo videli, kaj vse so ljudje peli. ker pa se večina teh nekdaj »izločenih« pesmi poje še danes, se postavlja vprašanje, koliko je Štrekljeva definicija »prave« ljudske pesmi danes še upravičena. drugo vprašanje pa je, od kod so te neljudske, a zelo priljubljene pesmi prišle v ustno izročilo. v pesmaricah, ki so predstavljene v razpravi, so seveda tudi »prave« ljudske pesmi, ki so prek tiskanih virov še dodatno utrjevale njihovo živost med ljudmi, vendar v razpravi niso obravnavane, ker bi jim morala biti namenjena posebna študija, poleg tega pa so tu v središču pozornosti le umetne oz. avtorske pesmi. pesmarice so bile namenjene učencem in učiteljem ljudskih in pozneje tudi srednjih šol, njihov izbor za razpravo pa je temeljil na tistih, ki jih hrani slovenski šolski muzej v traditiones, 36/2, 2007, 7-26 8 razprave in razgledi / articles ljubljani: izbor je tako dovolj reprezentativen, da je omogočil nekaj sklepov. ob tem pa je treba opozoriti še na eno zamejitev, ki je bila nujna zaradi preglednosti in pomanjkanja prostora. pesmaric je namreč preveč, da bi jih lahko vse temeljito opisali, kar za nekatere sklepe v razpravi tudi ni pomembno. obširneje so predstavljene pesmarice, ki so se zdele pomembnejše, bodisi zaradi vsebinskih ali časovnih vidikov. druge pesmarice pa so le naštete in iz njih so omenjene tiste umetne pesmi v njih, ki so do današnjega časa ponarodele. v pesmaricah velikokrat ni pravih oz. izvirnih naslovov umetnih avtorskih pesmi, zato pregledih pesemska gradiva navajam le s prvimi verzi, kakor jih poznajo tudi ljudski pevci, ki še danes te pesmi pojejo. pesmi iz pesmaric 19. stoletja sem iskal tudi v Štrekljevih dodatkih, ki so pokazali, koliko pesemskega gradiva je ponarodelo že do konca 19. stoletja. arhivsko gradivo gni pa je pokazalo, koliko teh ponarodelih pesmi se je ohranilo v ljudskih pevskih sporedih vse do danes in katere novejše, »šolske« pesmi 20. stoletja so na novo prišle med ljudske pevce. žal je ob najnovejšem gradivu treba opozoriti na dokumentarično nedoslednost in vrzel, saj gni velik del takšnega gradiva nima posnetega. Če pa ga ima, pa (še) ni dokumentirano oz. sprejeto v spisek ljudskih pesmi, na kar je že bilo opozorjeno [terseglav 2001]. dokumentarna vrzel pa kaže, da je vsaj polpretekla slovenska folkloristika dolgo obravnavala ponarodele »šolske« in umetne pesmi enako skeptično in z dvomi kakor Štrekelj, čeprav so nekatere že vsaj sto let v železnem repertoarju ljudskih pevcev. razprava v glavnem sega v preteklost do leta 1833, ko je izšla prva slovenska posvetna pesmarica z notnimi zapisi matije ahaclja [ahacel 1833, 1838]. Časovno pa okvir sklepajo 50. leta 20. stoletja, torej čas po drugi svetovni vojni. za poznejši čas še nimamo pravih in relevantnih podatkov, katere »šolske« pesmi so morebiti že ponarodele oz. postale ljudske. zato je tudi seznam ustvarjalcev najštevilčnejši prav za 19. stoletje. v obravnavanem obdobju pa so upoštevani še nekateri pesniki in verzifikatorji, ki so ustno širili svoje pesmi in so ponarodele. taka sta bila npr. učitelja in organista kančnik in kračman, deloma tudi pohorski bukovnik vodovnik in kurnik iz tržiča idr. vse tiste ustvarjalce, katerih celotni ali delni pesemski repertoar ali pa le posamične pesmi so ponarodeli, navajam v abecednem seznamu v dodatku na koncu razprave. pri pesnikih, pri katerih je vsaj katera od njihovih pesmi postala ljudska, je opaziti, da jih slovenska literarna in kulturna zgodovina delita na dve umetniško različni stopnji: na prvem mesti so tisti ustvarjalci, ki jim literarna zgodovina in kritika priznavata nesporno umetniško veljavo, sledijo pa stihotvorci, bukovniki in »ljudski« pesniki, ki jim je priznan zgodovinski in splošni kulturni pomen, umetniško pa nimajo večje veljave. prav slednji pa so se širši publiki najbolj priljubili in so njihove pesmi v večjem številu postale ljudske. k popularnosti so jim pomagale priljubljene vsebine (pivske, nabožne, vesele, domoljubne), verzni vzorci (ritmični, spevni) in pa seveda še melodije. v prvi krog pesnikov sodijo vsi priznani pesniki od vodnika naprej (prešeren, jenko, ur. op.: kljub temu so pesmi označene med narekovajema, kakor so sicer označeni naslovi pesmi.
doi:10.3986/traditio2007360201 fatcat:t4t6tzopvnbzvbz5sfxf2inep4